forest stream

Naslov sporočila: Re: forest stream Pon Apr 22, 2013 1:46 pm

virginia love

zamišljeno je zrl v daljavo in se spraševal, koliko ljudi na svetu v tem trenutku počne enako. v vseh sedmih milijardah se jih zagotovo najde nekaj, mar ne? hrapavo lubje drevesa, na katerega se je naslanjal ga je pomirjalo in njegovi prsti so se lahkotno sprehajali po tipkah prenosnega računalnika. bil je sam, in to je bilo najbolj pomembno. v samoti si veliko lažje našel navdih, sploh v naravi – sedel je namreč naslonjen na drevo, medtem ko mu je ušesa polnilo šumenje gozdnega potoka in tiho ptičje petje. čarobno. tako bi najbrž lahko najbolje z eno samo besedo opisali prizor in zvoke, kot jih je doživljal dallas. nosnice mu je dražil rahel vonj po razpadanju mokrega listja pod plastjo suhega, ki se bo prej ali slej spremenilo v humus. oči je imel sedaj uprte v ekran, prebiral je zadnjih nekaj napisanih vrstic ter sam sebi mehko prikimaval. vsekakor je bil zadovoljen, izjemno. za trenutek je zaprl oči in se prepustil okolici, da ga je potegnila vase, se zlil z gozdom, postal del njega. vdihnil je svež zrak, ki mu je zbistril misli, in se z dotikom prenosnika potegnil nazaj v realnost. nekaj sekund je prazno strmel v ekran, nato pa se zopet posvetil pisanju.

prst se mu je ustavil nekaj milimetrov nad tipko in se mu komaj opazno zatresel. nekaj je viselo v zraku, bil je nekako bolj gost kot prej in dlačice na tilniku so se mu neprijetno naježile. sumničavo je priprl oči in s pogledom nepremično preiskoval okolico, ki se je zdela enaka kot prej. kaj za vraga? okej, mogoče se mu je samo zdelo, nenazadnje je dobro vedel, da je njegova domišljija veliko preveč bujna, da bi ji v vsem verjel. s tem argumentom, zasidranim v mislih se je vrnil k tipkanju, čeprav se čudaškega občutka ni znebil. pogled mu je vsake toliko podzavestno skočil levo ali desno od točke fokusa, toda še vedno ni opazil ničesar, dokler… dokler se ni slučajno obrnil za hrbet in se zazrl v rjavolaso žensko pojavo, ki ga je tiho opazovala. »sranje!« je vzkliknil in se skoraj zvrnil s skale, na kateri je vse do sedaj udobno sedel. takoj je spet odprl usta, da bi jo zasul z vprašanji in ji po možnosti očital strašenje, toda nenadoma se je zavedel, da strmi v prazno. pred njim so se razprostirali metri in metri s suhim listjem pokritih gozdnih tal ter vitkih dreves, nobene žive duše. »kaj za…« je tokrat ponovil na glas ter se obrnil naprej, presenečeno in sumničavo obenem. kot je kazalo, presenečenj še ni bilo konec, kajti zdaj se je čez ekran prenosnika zazrl v isto rjavolasko kot prej, stala je točno nasproti njega. čeljust se mu je nejeverno povesila in najbrž je izgledal izredno neumno, toda to je bil v tistem trenutku še najmanjši problem. če je tako pogledal, zakaj je sploh presenečen? v današnjem svetu se dogajajo tudi bolj čudne stvari, da ne govorimo o nešteto domišljijskih svetovih, ki si jih je do zdaj že ustvaril v glavi. kaj takega bi moralo njega še najmanj pretresti, mar ne? »kdo si? ali bi bilo morda bolj na mestu vprašanje… kaj si?«

» forest road