KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava





dobrodošli na forumu forever trapped! forum je role play z nadnaravno tematiko; je necenzuriran, najnižja pričakovana meja za post pa je 300 besed. dogajalni prostor je mesto suffolk v virginiji v letu 2013.

prosimo, da se registrirate z imenom in priimkom izbranega lika - vse naj bo v malih črkah. ponujamo vam nabor canon likov, dobrodošli pa so seveda tudi originalni.




rosemary

infinity

eustace










none as of yet





skin foruma je po predlogi ruby iz ptb preuredila rosemary. rosemary je prav tako uredila celotno forumsko grafiko. zasnova je originalno delo administracije. vsi izdelki na forumu pripadajo njihovim avtorjem in jih je brez dovoljenja prepovedano kopirati in predstavljati za lastne. ničesar vam ne bomo mogli narediti, če se boste odločili delovati proti temu pravilu, zagotovo pa vas bomo vsi v glavi označili za hudobno osebo in vas nikoli ne bomo povabili na kavo.

Share | 
 

 forest stream

Go down 
AvtorSporočilo
rosemary
the godess
the godess
avatar

Posts : 209
Reputation : 0
Join date : 11/03/2013
Age : 25

ObjavljaNaslov sporočila: forest stream   Sre Mar 13, 2013 10:01 am

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://tragedystrikesagain.tumblr.com/
dallas hamilton
-- writer
-- writer
avatar

Posts : 11
Reputation : 2
Join date : 15/03/2013
Age : 19

ObjavljaNaslov sporočila: Re: forest stream   Pon Apr 22, 2013 1:46 pm

virginia love

zamišljeno je zrl v daljavo in se spraševal, koliko ljudi na svetu v tem trenutku počne enako. v vseh sedmih milijardah se jih zagotovo najde nekaj, mar ne? hrapavo lubje drevesa, na katerega se je naslanjal ga je pomirjalo in njegovi prsti so se lahkotno sprehajali po tipkah prenosnega računalnika. bil je sam, in to je bilo najbolj pomembno. v samoti si veliko lažje našel navdih, sploh v naravi – sedel je namreč naslonjen na drevo, medtem ko mu je ušesa polnilo šumenje gozdnega potoka in tiho ptičje petje. čarobno. tako bi najbrž lahko najbolje z eno samo besedo opisali prizor in zvoke, kot jih je doživljal dallas. nosnice mu je dražil rahel vonj po razpadanju mokrega listja pod plastjo suhega, ki se bo prej ali slej spremenilo v humus. oči je imel sedaj uprte v ekran, prebiral je zadnjih nekaj napisanih vrstic ter sam sebi mehko prikimaval. vsekakor je bil zadovoljen, izjemno. za trenutek je zaprl oči in se prepustil okolici, da ga je potegnila vase, se zlil z gozdom, postal del njega. vdihnil je svež zrak, ki mu je zbistril misli, in se z dotikom prenosnika potegnil nazaj v realnost. nekaj sekund je prazno strmel v ekran, nato pa se zopet posvetil pisanju.

prst se mu je ustavil nekaj milimetrov nad tipko in se mu komaj opazno zatresel. nekaj je viselo v zraku, bil je nekako bolj gost kot prej in dlačice na tilniku so se mu neprijetno naježile. sumničavo je priprl oči in s pogledom nepremično preiskoval okolico, ki se je zdela enaka kot prej. kaj za vraga? okej, mogoče se mu je samo zdelo, nenazadnje je dobro vedel, da je njegova domišljija veliko preveč bujna, da bi ji v vsem verjel. s tem argumentom, zasidranim v mislih se je vrnil k tipkanju, čeprav se čudaškega občutka ni znebil. pogled mu je vsake toliko podzavestno skočil levo ali desno od točke fokusa, toda še vedno ni opazil ničesar, dokler… dokler se ni slučajno obrnil za hrbet in se zazrl v rjavolaso žensko pojavo, ki ga je tiho opazovala. »sranje!« je vzkliknil in se skoraj zvrnil s skale, na kateri je vse do sedaj udobno sedel. takoj je spet odprl usta, da bi jo zasul z vprašanji in ji po možnosti očital strašenje, toda nenadoma se je zavedel, da strmi v prazno. pred njim so se razprostirali metri in metri s suhim listjem pokritih gozdnih tal ter vitkih dreves, nobene žive duše. »kaj za…« je tokrat ponovil na glas ter se obrnil naprej, presenečeno in sumničavo obenem. kot je kazalo, presenečenj še ni bilo konec, kajti zdaj se je čez ekran prenosnika zazrl v isto rjavolasko kot prej, stala je točno nasproti njega. čeljust se mu je nejeverno povesila in najbrž je izgledal izredno neumno, toda to je bil v tistem trenutku še najmanjši problem. če je tako pogledal, zakaj je sploh presenečen? v današnjem svetu se dogajajo tudi bolj čudne stvari, da ne govorimo o nešteto domišljijskih svetovih, ki si jih je do zdaj že ustvaril v glavi. kaj takega bi moralo njega še najmanj pretresti, mar ne? »kdo si? ali bi bilo morda bolj na mestu vprašanje… kaj si?«
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
 
forest stream
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
forever trapped :: because if seeing is believing than i believe we have lost our eyes :: the woods-
Pojdi na: