aschwin, florence allie

florence a. aschwin

6. 11. 1981
nikoli si nisem želela smrti - to so bile njegove sanje. samo to mi je šlo po glavi, ko me je držal za roko tisti večer in ko sva opazovala enega od njegovih prijateljev, ki je vdiral v hišo. bil je moj rojstni dan - osemnajsti. opazovala sem ga, kako me je pogledal, se mi toplo nasmehnil ter mi stisnil roko. s tem mi je hotel sporočiti, da bo vse še dobro in da bova še naprej po smrti skupaj. tega sem se zavedala, saj se je po mestu potikala cela kopica duhov, in nekatere smo lahko videli vsi.
po petih minutah je našemu voditelju uspelo odpreti vrata. k meni je stopila moja najboljša prijateljica ter se mi nasmehnila. "se vidiva v nesmrtnosti, flo," je dejala ter odšla v notranjost hiše. nisem se spomnila, kako so se ostali dogovorili glede svojih smrti, toda vedela sem, da bova z njem umrla skupaj, z roko v roki. spominjam se, kako me je pogledal v oči, z nasmeškom na obrazu, in me potegnil v kuhinjo. iz žepa je potegnil dve pištoli. ne bi vedela, kje jih je dobil, vem samo, da bo to povzročitelj najine smrti. "saj veš, da te ljubim, kajne, florie?" vzdevek, ki ga je zame smel uporabljati samo on. srce mi je začelo hitreje biti. "vem," sem dejala ter mu pogledala v oči, ko so se najine ustnice združile v poljub.
oba sva si nastavila pištoli na glavi ter začutila sem, kako me je ponovno stisnil za roko. že trenutek po tem sem bila mrtva - zabolelo je tako malo, potem pa sem začutila večjo bolečino in kako je moja duša - ali kakorkoli temu že pravite - zapustila telo. bolečina je ponehala. spoznala sem, da sem res mrtva - na tleh je ležalo moje truplo, iz glave pa je tekla še vedno sveža kri. pogledala sem njegovo truplo. čeprav oblit z krvjo, je še vedno izgledal privlačno. pogledala sem nasproti sebe. tam je stala njegova duša ter se mi smehljala. še vedno je bil on. "vidiš? zdaj sva lahko večno skupaj," je dejal ter me ponovno prijel za roko. zakaj, vendar, sem to čutila kot pravi dotik?

6. 11. 1991
tisti dan je bila deseta obletnica naših smrti. zjutraj sem se ponovno potikala po dvorišču, ko je prišel k meni on, noseč v roki vrtnico. objel me je prek pasu ter me poljubil. "vse najboljše," mi je zaželel. nasmehnila sem se. morda pa je le imel prav, ko je rekel, da bova s smrtjo najinih teles skupaj večno - poleg tega sem ohranila svojo podobo. nikoli se ne bom postarala. to me je tolažilo. mučilo me je to, da nikoli ne bom imela otročička, male punčke, ki se mi je do smrti prikazovala v sanjah. dvomi, dvomi - toda zdaj je bilo že prepozno. obrnila sem se proti njemu ter ga pogledala v oči. "ljubim te," sem zašepetala. nasmehnil se je. res sem se počutila kot najsrečnejše bitje na svetu - pa naj sem bila duh ali pa karkoli drugega.

"i'll never let them hurt you,"

leto 2013
vse pogosteje sem začela zahajati v mesto ter se sprehajati med ljudmi. v to so me prepričali prijatelji, ki so se vselili v hišo, kjer smo umrli - rada sem jih opazovala, kako so si kuhali, se smehljali in jih niso motili moja prisotnost - ali prisotnost koga drugega. med njimi sem najraje sedela v vidnem stanju, se z njimi pogovarjala in klepetala. prepričala sem jih, da živim na podstrešju in da sem nečakinja gospe marshall, ki jim je oddala hišo. drugi so bili bolj sramežljivi kot jaz - celo on se je kujal v kotu v nevidnem stanju in 'pazil' name. kot da bi mi lahko kaj naredili - tako ali tako sem bila že mrtva.
včasih me je spremljal, ko sem šla ponoči na sprehod in se sprehajala v vidniem stanju. ljudi nekako ni motilo, da sem bila izjemno bleda in da so bili moji dotiki mrzli in s pridihom smrti. verjetno so bili navajeni ali kaj takega. vedela sem samo, da sem začela uživati v družbi drugih kot pa samo mojih mrtvih prijateljev, in mislim, da mi niso zamerili. kmalu so se namreč tudi oni - skoraj vsi - začeli sprehajati. počasi sem ugotovila, da ne moram prestopiti mej mesta, to pa me je pognalo v strah. nekoč sem upala, da bom kot duh lahko potovala. sem res obtičala tu?

"can you stake my heart?"

well, hi, i'm known as mackenzie, most at english forums, this is my first character =) sem velika oboževalka vsega nadnaravnega in obožujem pisanje ter branje, sploh če gre o nadnaravnih stvareh. zato sem tudi vesela, da sem našla tale forum, ki je povrhu še slovenski, in res se mi zdi osupljivo koliko dela so adminke vložile v delo. ker je res - in po vsebini in po grafiki - amazing